Ivan Cankar: Dunajski večeri
V bogatih kočijah se vozijo
baroni, tatjè, bankirji,
mimo mladih kostanjev, skoz jasni večer,
ob nas siromakov špalirji.
Poznam te obraze, te tihe oči,
lokave, mežikajoče;
tatú, ki na čelu zapisan jim je,
izbrisati ni mogoče.
V glacé rokavicah se skrivajo
tatinski dolgi prsti -
dà, kradli so in prešéstvali
in ubijali vse po vrsti.
In kaj je napravil pravični bog?
Nasul jim je bogastva,
blagá in častí in odel jih povrh
še z glorijo veličastva.
Takó se vozijo tatjè
in hudo mi je siromaku,
ves truden in lačen in ves bolan
se spotikam ob vsakem koraku.
O kaj sem ti storil, pravični Bog?
Ali nisem nad tabo dvomil?
Pokaži mi v pismu zapoved svojò,
ki bi je ne bil prelomil!
Prešéstval sem in kradel sem
in ubijal - preštej vse tiste,
ki so me ljubili; razžalil sem
in ubil njih duše čiste.
In svojo dušo, nedolžno vso,
sem bil razžalil, oskrunil,
ubil sem jo - o dolg račun,
ki sem ti ga naračunil!
Zdaj prihajam z njim: Plačilo sèm!
Kakor drugim, tako tudi meni!
Zdaj trkam ne vrata: Plačilo sèm,
saldiraj račun pošteni.
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bereta: Miha Brkinjač & Vanja Iva Kretič
