Jakob Konda: Karantenska
Dneve merim
v dolžini kocin,
v dolžini nohtov,
in v laseh,
ki se mi plazijo prek čela.
In čakam.
In čakam.
Joj, kako hitro rastejo te kocine!
Mar niso bile še včeraj
le strnišče?
In kako hitro se nohti strižejo!
Kdaj je bilo nazadnje?
Prejšnji teden?
Dva?
Mesec?
O fak, saj smo že konec novembra!
In čakam.
In čakam.
In se sprašujem
kako bi dneve meril,
če lahko bi prosto čez travnike
tekel.
V objemih?
V kozarcih
popitih s prijatelji?
V ustnicah poljubljenih
in telesih prižetih
tesno ob moje?
Koliko bi jih že naštel?
Eh,
najbrž ne prav dosti.
Ujet v tej temačni sobi
si vsaj lahko prigovarjam,
da kriv je svet za mojo samoto
in ne jaz.
Tako lahko vsaj hrepenim
in ne butam
z glavo naravnost
v dejstvo,
da ni vas tu.
da ni me tam.
da ni te tu.
In čakam.
In čakam!
IN ČAKAM!!!!!
##########
Na serijo brane poezije Ščepec poezije se lahko naročite preko iTunes, Pocket Casts, Spotify ali druge priljubljene aplikacije za poslušanje podcastov. Vse epizode najdete tudi na www.scepecpoezije.si.
Poezijo bere: Miha Brkinjač
