V Turkmenistanu si pripovedujejo pravljice o drobnem dečku, tako majhnem, da ga je samo za pol uhlja. Zato mu je tudi ime Pol-uhec. To je majhen, spreten deček, vedno pripravljen pomagati. Prisluhni prvi pravljici: Pol-uhec si najde očeta.
Še prej pa nekaj besed, ki jih verjetno slišiš prvič:
džan je pridevek imenu in pomeni dragi, ljubi. Ata-džan pomeni ljubi oče
kibitka je šotor iz živalskih kož
plov je jed iz riža in mesa ali zelenjave
dutara je ljudsko glasbilo, lutnja
džigit je junak, hraber mož
Zlata ptica, Jarti Guloke: Najlepše turkmenske pravljice, prevedel Cvetko Zagorski, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1960, bere Nataša Holy
