Ko je Jezus videl množice, je šel na goro in ko je sedel, so stopili k njemu njegovi učenci. Začel jih je učiti: Blagor ubogim v duhu, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, zakaj ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, zakaj ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, zakaj ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, zakaj ti bodo usmiljenje dosegli, Blagor čistim v srcu, zakaj ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, zakaj ti bodo Božji otroci. Blagor njim, ki so zaradi pravice preganjani, zakaj njih je nebeško kraljestvo. Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali in preganjali in vse hudo zoper vas lažnivo govorili: veselite in radujte se, zakaj veliko je vaše plačilo v nebesih. Tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami.
V vsakdanjem pogovoru tu in tam še slišimo, da kdo reče: “Blagor tebi!” Blagor je v stari zavezi čestitka nekomu, ki je ali bo srečen. Jezus da blagru presežni pomen. Gregor iz Nise pravi: “Blaženost je ... neizrekljivo in nedoumljivo dobro ... tisto Edino, kar je vredno hrepenenja, vselej enako, neprestana radost, večna sreča, o kateri lahko izrečemo vse, kar moremo, a nismo o njej povedali nič vrednega”. Blagri kličejo vsakogar, tebe in mene, in obenem vsakomur kažejo njegovo nepopolnost. Kako to, da Jezus postavi blagre v sam začetek govora na gori? Zdi se, da z blagri odpre govor na gori in da so blagri tisti, ki odprejo naše srce za Boga.
Ustavimo se pri vsakem blagru posebej ali pri vseh. K čemu nas vabi Jezusov govor na gori?
Na podkast Duh Svetega pisma poživlja se lahko naročite na platformah: Google Podcasts, Apple Podcasts, Spotify.
Pripravila: s. Polonca Majcenovič
Glasba: Impro-Fd, s. Klara Jarc
