Tisti čas je Jezus govoril: Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate ga prisega veže.‹ Slepci! Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti. Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe. Gorje vam, slepi vodniki, ki pravite: ›Če kdo priseže pri templju, ni to nič, če pa priseže pri tempeljskem zlatu, ga prisega veže.‹ Norci in slepci! Kaj je vendar več: zlato ali tempelj, ki zlato posvečuje? Govorite tudi: ›Če kdo priseže pri oltarju, ni to nič, če pa priseže pri daru, ki je na njem, in pri tistem, ki prebiva v njem. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.
V današnjem evangeljskem odlomku beremo težke besede, ki jih Jezus namenja pismoukom in farizejem: Gorje vam … Ko to premišljujem, ne smem misliti le na pismouke in farizeje, ampak tudi in predvsem na hinavca, ki ga najdem v sebi, v nas, v naših družinah, v naših skupnostih, v naši Cerkvi, v današnji družbi.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker pred ljudmi zaklepate nebeško kraljestvo. Vi sami namreč ne vstopate, tistim, ki bi radi vstopili, pa ne dovolite vstopiti.
Kako zaklepamo nebeško kraljestvo? Tako da prikazujemo Boga kot strogega sodnika, pri katerem ni prostora za usmiljenje. V Božjem imenu nalagamo pravila, ki nimajo nič skupnega z Božjimi zapovedmi. Tako izkrivljamo podobo nebeškega kraljestva in ubijamo željo po služenju Bogu.
Gorje vam, pismouki in farizeji, hinavci, ker prepotujete morje in kopno, da enega samega napravite za spreobrnjenca; toda ko to postane, ga naredite za sina peklenske doline, dvakrat hujšega od sebe.
Včasih si tako vneto prizadevamo, da bi koga spreobrnili, a ne zato, da bi mu oznanili Dobro novico, ampak da bi postal po meri naših egoističnih okvirjev.
Obstajajo ljudje, ki prepotujejo morje in kopno, da bi privabili nove člane v svoje skupine, v svoje cerkve. Nekoč je Janez Jezusu rekel: »Učenik, nekoga smo videli, da je v tvojem imenu izganjal demone, in smo mu branili, ker ne hodi z nami.« Jezus pa mu je rekel: »Ne branite! Kdor namreč ni proti vam, je za vas.« Cilj oznanjevanja ni, da bi ljudje postali del naše ekipe, ampak da bi ljudje imeli življenje in ga imeli v obilju.
Gorje vam, slepi vodniki … Kaj je vendar več: dar ali oltar, ki dar posvečuje? Kdor torej priseže pri oltarju, priseže pri njem in pri vsem, kar je na njem. Kdor priseže pri templju, priseže pri njem in pri tistem, ki prebiva v njem. Kdor pa priseže pri nebu, priseže pri Božjem prestolu in pri tistem, ki sedi na njem.
Logika učlovečenja je logika tistih, ki razumejo, da sta prostor in čas, torej konkretne situacije, v katerih živimo, priložnost, ki nam je dana za resnično češčenje Boga.
Katero od teh kritik Jezus namenja meni? Gospod, dobro je, da kdaj povzdigneš glas in me ošteješ z Gorje ti…, gorje vam … Skupaj s teboj sedaj gledam svoje življenje in se ti ne bojim priznati, da sem kdaj tudi jaz hinavec in slepi vodnik. V hvaležnosti, da mi to odkrivaš, se prepuščam tvojemu usmiljenju in ozdravljajočemu pogledu. Pomagaj mi, da bo vse v slavo Očetu in Sinu in Svetemu Duhu. Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej, in vekomaj. Amen.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Pripravila: s. Martina Štemberger
Glasba: impro-Fd s. Klara Jarc
