Žiga Zois, ki ga je Cankar poimenoval „oče in varuh slovenske literature“, je z moralno in finančno podporo ter odlično založeno knjižnico, omogočil razsvetljensko delo Linhartu, Vodniku, Kopitarju in drugim. Ti so skupaj z njim na prehodu iz 18. v 19. stoletje postavljali temelje za pravilen razvoj slovenskega knjižnega jezika in literature.