Photo Credit: Steve Bourne
MP: Gospod Steve Bourne, bi bili tako prijazni in se predstavili – kdo ste in kaj počnete?
SB: Že tri leta delam za lokalne oblasti v Naracoorte Lucindalu v južni Avstraliji. Pred tem pa sem bil vodja Naracoortskih jam, ki so na seznamu UNESCOVE svetovne dediščine in tam sem posnel tudi veliko fotografij jam in netopirjev.
MP: Očitno ste tudi fotograf?
SB: Fotografija je moj hobi. Fotografiram predvsem naravo, moje delo so uporabili že mnogi in tudi sam izdal že nekaj publikacij. In da, zelo sem bil presenečen, ko sem videl mojo fotografijo...
MP: Da, ste avtor čudovite fotografije netopirja. Za tiste, ki je še niso videli, kakšen bi bil opis: to je dolgokrili netopir, kje ste ga posneli, v kakšnih okoliščinah?
SB: Fotografija je nastala pred približno desetimi leti v Naracoortski jami, kjer se netopirji parijo. S kolegi smo potrebovali kar nekaj časa, da smo pripravili vso opremo za zelo hitre posnetke, Uporabili hitrosti okoli 1 deset tisočinke sekunde, da bi lahko “zamrznili” netopirja letu. Nastalo je več 100 posnetkov, večina je bila slabih, saj je delo v jami velik izziv. A uspelo nam je tudi nekaj zelo dobrih fotografij in te so uporabili mnogi. Te netopirje je zelo težko fotografirati.
MP: Kakšna je vrednost te fotografije, ki se je znašla na znamki Pošte Slovenije?
SB: Večkrat sem jo prodal za enkratno uporabo. BBC jo je na primer uporabil v knjigi, za kar so mi plačali 200 dolarjev.
MP: Kje vse se je ta fotografija torej že pojavila?
SB: Profesor Brian Cox je v jamah snemal film in kasneje izdal še knjigo. V njej so tudi mojih fotografije netopirjev. Uporabil jih je tudi priznani avstralski fotograf narave Steve Parish v svojih tiskovinah. Kot promocijski material jih uporablja tudi Naracootska jama. Nekateri posamezniki so fotografije odkupili, da so jih uporabili na izdelkih, ki jih prodajajo kot spominke teh jam.
MP: Razumem, našteli ste primere uporab, za katere veste. Kako pa ste ugotovili, da je vaša fotografija netopirja uporabljena tudi na slovenski znamki?
SB: Da. Sam najverjetneje tega ne bi nikoli opazil. A neki Nemec, ki ga nisem poznal, me je našel in sporočil, da se moja fotografija pojavlja na slovenski znamki. Jaz jim je nisem odstopil v uporabo. Pokazal mi je podatke o izdaji znamke in jasno je bilo, da gre za mojo fotografijo. Teden dni po odkritju sem zgodbo zaupal lokalnim medijem v Avstraliji in oni so potem spisali zgodbo. Naslednje jutro jih je poklical oblikovalec znamke, iz Slovenije, in želel je stopiti v stik z mano. Zdaj so jih nagovorili še drugi, prav tako iz Slovenije, podobno kot vi.
MP: Ste se torej pogovarjali s tistim, ki je ustvaril znamko?
SB: Da, izmenjala sva si nekaj elektronskih pisem.
MP: In kaj pravi?
SB: Najprej je povedal, da je fotografijo grafično obdelal. Na avstralskem radiu so naredili z mano intervju. Ob meni je bil strokovnjak za avtorsko pravo, ki je jasno razložil, da gre tudi v primeru predelave nekega dela še vedno za kršitev avtorskih pravic. To velja tukaj v Avstraliji, in verjamem, da je tako povsod po svetu. Tudi če fotografijo predela računalnik, je ta še vedno last fotografa. Opravičil se mi je, želel je dobro, predlagal je nekaj ponudb in nato sva sklenila dogovor, s katerim sem zadovoljen.
MP: Kakšen pa je dogovor, če ni skrivnost?
SB: Raje ne bi govoril o tem, lahko rečem le, da sem zadovoljen in da sva se dogovorila. Upam, da se bo naslednjič, ko bo iskal fotografije, potrudil malo bolje in poiskal vir. Nemec, ki me je kontaktiral, ni imel nobenih težav z iskanjem izvirnika, avtorja fotografije. Našel je tudi moj elektronski naslov in mi pisal.
MP: Da in povratno iskanje fotografij danes zelo enostavno, z orodji kot so Google. Steve Bourne, na primer, da bi vas poklical in prosil za brezplačno uporabo fotografije in rekel, da bi na znamko težko natisnili še vaše ime, kaj bi rekli?
SB: Vesel bi bil, ker jo želite uporabiti. A za nadomestilo za uporabo fotografije sem doslej vedno predlagal plačilo za raziskave netopirjev v Naracoortskih jamah. Če me kdo prosi za uporabo fotografije netopirjev, za znamke, ali katerokoli drugo uporabo, se dogovorim za ceno, denar pa gre za raziskovanje netopirjev.
MP: Kaj pa veste o Sloveniji oziroma kako dobro ste jo spoznali do zdaj?
SB: To je pravzaprav država, ki jo imam rad. Že dva krat sem imel priložnost za obisk, leta 2004 in 2010. Rad imam vaše jame, pokrajino, še posebej pa prijazne ljudi. To je bila ena najbolj prijaznih držav, kjer smo potovali.
MP: A ko gre za avtorske pravice…
SB: Haha.
MP: Reciva, da bi bila fotografija netopirja selfie, da bi jo posnel netopir sam, z vašim fotoaparatom, ali bi lahko zahtevali avtorske pravice. To bi bilo potem identično fotografiji opice, ki jo je posnela opica sama, a z opremo fotografa Davida Slaterja, ki ne dovoli uporabe, čeprav - tehnično gledano, sploh ni avtor fotografije. Poznate primer?
SB: Ne.
MP: Obstaja dvom, komu pripadajo avtorske pravice, opici ali človeku, in če je to opica, kdo lahko uporablja fotografijo.
SB: To pa je izziv za odvetnike.
MP: Da, Wikipedia ni želela odstraniti fotografije, češ da fotograf zanjo ne more imeti avtorskih pravci. To je resen zaplet v ZDA. Steve Bourne, najlepša hvala za intervju, in ne pozabite posodobiti CV-ja z znamko v Sloveniji.
SB: Bom, zamujam z osveževanjem profila na LinkedINu, a to bom moral storiti, da.
MP: So vam ponudili potovanje v Slovenijo?
SB: Ne, niso. A to je bilo nekaj, na kar sem v šali namignil, da bi bil za plačilo zadovoljen s potovanjem v Slovenijo.
MP: Upam, da vas na Pošti slišijo. Najlepša hvala in nasvidenje.
SB: Hvala. Nasvidenje.
