Raperka, pevka in igralka Simiatu Abisola Abiola Ajikawo, bolje znana pod sinonimom Little Simz, je Britanka nigerskih korenin, ki je svoje ime v glasbeni industriji uveljavila leta 2015, ko je izdala svoj prvi studijski album A Curious Tale of Trials + Persons. Svojo glasbeno pot je sicer začela že veliko prej. Pri devetih letih je posnela svoj prvi rap komad, v najstniških letih pa je ustvarjala predvsem razne mixtape oz. glasbene kompilacije ter izdala štiri EP-je. Najpogostejši motivi v njenih delih so feminizem, duševno zdravje, osebna stiska, status temnopolnih in odnos britanske družbe do njih, duhovna rast in spiritualnost. Raperka je znana po spretno kompoziranih besedilih, kjer drzno obravnava aktualne problematike in hkrati reprezentira sebe, progresivno in neupogljivo temnopolto umetnico. Njena najbolj znana albuma sta Grey Area (2019), ki je nadaljevanje njenega dela Stillnes in Wonderland (2017), in album Sometimes I might be introvert (2021). Za Grey Area je prejela nagrado NME (New Music Experience) in Ivor Novello nagrado za najboljši britanski album leta 2019, dve leti pozneje pa jo je do laskavih nazivov, kot je MOBO nagrada za najboljši album leta 2021, popeljal album Sometimes I might be introvert. Leto pozneje nas je ta december Britanka nepričakovano obdarila z novim albumom No thank you, ki ga je izdala neodvisna založba Forever Living Originals.
Z albumom Sometimes I might be introvert je glasbenica pridobila veliko bazo oboževalcev, saj se je album uvrstil med najboljše albume leta 2021. Kljub temu da v glasbeni industriji velja pravilo naj glasbeniki ne izdajajo albumov decembra, je novi album No thank you dosegel vrh glasbenih lestvic in se zadnji hip uvrstil med top albume leta 2022. Za takojšnji uspeh so zaslužni zvesti oboževalci, ki so še v fazi navdušenja od prejšnjega albuma dobili novo pošiljko za kompulzivno poslušanje.
Kompozicija je sestavljena iz desetih komadov, ki karakteristično, brez izstopanj, padejo v stil Little Simz. Album je odraz pridobljenih izkušenj in znanj iz njenih preteklih glasbenih del, kar prepoznamo v dovršenem kombiniranju žanrov rapa, R&B-ja, gospela in funka. Kljub težkim temam, ki se jih raperka loteva, so skladbe lažje poslušljive v primerjavi z albumom Gray area ali Sometimes I might be introvert. V ospredju je predvsem motiv glasbenice, ki se počuti ujeto v glasbeni industriji, kjer poskuša ohraniti umetniško svobodo in neodvisnost. Primer je prvi komad Angel, ki predstavi vodilo albuma, to je procesiranje kariernega položaja, v katerem se je znašla glasbenica po vzponu na vrh glasbene scene. Little Simz je kot neodvisna glasbenica s svojo glasbo dosegla vrh glasbenih lestvic, kar je, glede na konkurenco, ki jo predstavljajo ustvarjalci iz monopolov glasbene industrije, izjemen dosežek. V albumu izpostavlja trud, iskrenost in pristnost kot nekaj, kar jo je pripeljalo do uspeha, za razliko od ostalih glasbenikov, ki naj bi za uspeh prodajali svoje duše. Odklon do glasbene industrije in vseh ponudb in obljub, ki pridejo v pogodbah in dogovorih, lahko razberemo že iz samega naslova albuma, ki po angleško pomeni: »Ne hvala.« V skladbi Gorilla, ki je ubogatena z močnim basom, melodičnimi loopi s trobentami in sampli glasbene skupine Jurassic 5, Little Simz prisega na hip-hop tradicijo, ki predstavlja protiutež sodobnemu rapu. Ta je po mnenju avtorice ukrnjen, nepristen in suženj trga. Instrumentalno je skladba optimistična, kar podpirajo tudi spretne besedne igre, kot je »I’m cut with a different scissor from the same cloth of my dear ancestors«, kjer avotrica uporabi frazo »cut from a same cloth« ali izrezan iz istega blaga. Z besedno igro sporoča, da je edinstvena, ker je 'izrezana' z drugimi škarjami kot ostali, ob tem pa referira, da kljub temu ostaja zvesta svojim koreninam.
Potrebo po avtonomnosti prepoznamo tudi v skladbi Silhouette (Silhueta), kjer že sam naslov nakazuje na občutke omejenosti in uklenjenosti. Sporočilo, da jo pred 'hudičevimi posli' ščitita ljubezen in božja moč, daje skladbi spiritualno noto in opominja na duhovno zrelost, ki pa se kot simbol aduta ponavlja skozi album. Ponavljajočo temo duhovnosti pa v skladbah še dodatno nadgradi zborovsko petje.
Diskriminacija zoper etnično pripadnost, raso in spol so izvor odpora, ki ga ustvarjalka goji do večinsko belske in patriarhalne glasbene industrije. Brezmilosten boj je povzet v skladbi No merci, ki je referenca na naslov albuma. V skladbi opozarja na svojo bojevitost, trmo in neustrašnost, med drugim pa se primerja celo z mino: »I'm a human landmine.« Motiv temnopolte ženske, ki se zoperstavlja diskriminatornemu sistemu, daje Little Simz avtentičnost in definira njen stil ustvarjanja. Rasizem in seksizem, kot zakoreninjeni problematiki glasbene industrije predstavljata ustvarjalcem, kot je Little Simz, neizčrpen vir inspiracije, zato lahko pričakujemo, da bo ustvarjalka tudi v prihodnje sledila svojemu nekonformističnemu poslanstvu, album No thank you pa bolj kot vsebinsko ločeno delo lahko dojemamo kot nadaljevanje albumov Sometimes I might be introvert in Grey area.
Prispevek pripravila: Mojca Jevšek
