Iz pisma Rimljanom sv. Ignacija Antiohijskega, škofa in mučenca (6,1- 9, 3)
Kristus, moja ljubezen, je križan
Nič mi ne bo koristil ves svet, nič kraljestva tega sveta. Bolje je zame, da umrjem v Jezusu Kristusu, kakor da bi vladal vsej zemlji. Iščem njega, ki je umrl za nas; njega hočem, ki je vstal za nas. Rodil bi se rad. Pustite, bratje, ne branite mi priti v življenje, ne pehajte me v smrt. Po Bogu hrepenim, ne izročajte me svetu in ne varajte me s tvarjo. Pustite me, da pridem do čiste luči. Ko bom pri njej, bom človek. Pustite, naj posnemam trpljenje svojega Boga! Če ga kdo ima, bo razumel, kaj hočem. Usmilil se me bo, saj ve, kaj me teži.
Vladar tega sveta bi me rad ugrabil in uničil moje težnje po Bogu. Ne pomagajte njemu, ampak meni, pravzaprav Bogu! Ne imejte na jeziku Jezusa Kristusa, v srcu pa hrepenite po svetu. Zavist naj ne prebiva v vas! Niti če bi sam prišel in vas prosil, mi ne verjemite; verjemite rajši temu, kar vam pišem. Živ vam pišem, a želim umreti. Moja Ljubezen je križana. V meni ni ognja, ki použiva tvar, ampak živa voda, ki mi govori in me v srcu kliče: Pridi k Očetu! Ni mi do minljive hrane, ne do sreče tega sveta. Kruha božjega hočem, ki je telo Jezusa Kristusa, iz Davidovega rodu. Rad bi pil njegovo kri, neminljivo ljubezen.
Nič več nočem po človeško živeti. To pa se bo zgodilo, če boste vi hoteli. Storite to, prosim, in našli boste tudi svojo srečo. Kratke so te moje besede, ko vas prosim, a verjemite mi! Jezus Kristus vam bo razodel, da imam prav. V njegovih ustih ni laži, po njih je Oče govoril samo resnico. Prosite zame, da pridem do tega, kar si želim. Ne pišem vam po svojih zemeljskih željah, ampak v božjem Duhu. Če bom trpel, ste mi pomagali; če me bodo izpustili, ste mi naredili slabo.
Spominjajte se v molitvah sirske cerkve, ki jo namesto mene vodi sam Bog. Jezus Kristus sam naj bo njej škof in vaša ljubezen. Kar sram me je, da sem bil med njenimi člani, saj tega tudi nisem bil vreden. Toda dosegel sem milost, da sem nekaj, če pridem k Bogu. Pozdravljam vas jaz in ljubezen cerkva, ki so me sprejele v imenu Jezusa Kristusa, in to ne samo kot takega, ki gre mimo. Celo iz cerkva, ki so daleč od poti tega mojega zemeljskega potovanja, so me prišli pozdravit.
