Iz govorov sv. Gregorja Nacianškega, škofa (14, 23-25, o ljubezni do ubogih)
Izkazujmo si božjo ljubezen
Priznaj, odkod imaš svoje življenje, razumnost, modrost, in kar je največ, spoznanje o Bogu, upanje v nebeško kraljestvo, uživanje prihodnje slave, ki jo zdaj slutiš kot v zrcalu in nejasno, nekoč pa se bo razodela popolnoma in jasno. Vedi, da si božji otrok in Kristusov sodedič, in če drzno govorim, si postal celo bog. Odkod tebi vse to in od koga?
Naj naštejem tudi manjše in bolj vsakdanje darove: po čigavi dobroti gledaš lepoto neba, tek sonca in kroženje meseca, množico zvezd in urejeno skladje vesolja, ki odseva iz vsega tega kot zvoki iz lire? Kdo daje deževje, rodovitnost polja, živež, umetnost, upravo, zakone, državo, mirno in kulturno življenje, prijateljstvo in lepoto domačega ognjišča? Odkod to, da imaš živali, ki ti služijo, in živali, ki te hranijo? Kdo te je postavil za gospodarja in vladarja vsem stvarem na zemlji? Kdo ti je, da se ne spuščam v podrobnosti, podaril vse to, s čimer kot človek presegaš vsa druga bitja?
Ali ne Bog, ki v zameno za vse to zdaj zahteva od tebe predvsem in nadvse ljubezen do njega in do vseh stvari. Mar nas ne bo sram, če bi mu ne izkazovali ljubezni, potem ko smo od njega toliko prejeli in še več upamo dobiti? On, ki je Bog in Gospod, se ne sramuje, da ga mi imenujemo Očeta, mi pa bi odrekli ljubezen svojim bratom?
Nikar, moji prijatelji in bratje, nikar ne napravimo strašne napake, da bi slabo ravnali z dobrinami, ki smo jih prejeli. Zaslužili bi si Petrov opomin: Sramujte se, ki si pridržujete tuje blago; raje posnemajte božjo dobroto, in noben ne bo revež med vami.
Ne mučimo se s kopičenjem in ohranjevanjem bogastva, medtem ko drugi trpijo pomanjkanje, sicer bodo nam veljale ostre in grozeče besede preroka Amosa: Začnite že, ki govorite: Kdaj bo že mlaj mimo, da bomo prodajali svoje žito, kdaj sobota, da odpremo žitnice?
Spolnjujmo najvišjo in prvo zapoved Boga, ki daje dež pravičnim in grešnim, in da sonce vzhaja vsem enako; radodarno daje zemljo, studence in gozdove za vsa živa bitja na zemlji; krilatim bitjem je namenil zrak, in vodo njim, ki v njej živijo, vsem pa daje v obilju, kar potrebujejo za življenje, vse brez omejitve, pogojev ali pridržkov. Vse je izročil bogato in obilno v skupno uporabo, v polni svobodi gibanja, brez vsakega razlikovanja in z enako radodarnostjo do vseh. Modro je uskladil svoje darove s potrebami vsakega bitja, da bi tako vsem izkazoval svojo ljubezen.
