Iz Poučnih spisov Afraata, škofa (11., spis o obrezi)
Obreza srca
Postava in zaveza sta bili docela spremenjeni. Najprej je Bog spremenil zavezo z Adamom in sklenil novo z Noetom. Potem je zavezo z Abrahamom spremenil v novo z Mojzesom. Ko Mojzesove zaveze niso spolnjevali, je nazadnje dal novo, nič več spremenljivo. Adamu je namreč Bog ukazal, naj ne je od drevesa življenja. Noetu je dal v znamenje zaveze mavrico v oblakih. Abrahamu, ki ga je izvolil zaradi njegove vere, je pozneje naložil obrezo v znamenje in pečat potomcem. Mojzes pa je prejel velikonočno jagnje kot spravo za ljudstvo.
Vse te zaveze so se razlikovale druga od druge. Vendar o pravi obrezi, ki jo je potrdil sklenitelj zavez, Bog, takole govori Jeremija: Svoja srca obrežite! Kakor je bila trdna zaveza, ki jo je sklenil Bog z Abrahamom, tako mora biti neomajna in trajna tudi ta obreza. Ni mogoče, da bi dali kak drug zakon, ne tisti, ki so izven postave, ne tisti, ki so pod postavo.
Bog je dal Mojzesu postavo z njenimi predpisi in zapovedmi. Ker je ljudje niso spolnjevali, jo je razveljavil in obljubil, da bo ustanovil novo zavezo, različno od prejšnje, čeprav je on ustanovitelj obeh. Za obljubljeno zavezo pa je značilno, kar pravi: Vsi me bodo poznali, od najmanjšega do največjega. V tej zavezi obreza telesa ni več vidno znamenje njegovega ljudstva.
Zagotovo vemo, dragi bratje, da je Bog v teku zgodovine določil zakone, ki so veljali, dokler mu je bilo všeč, potem pa so zastareli, kot pravi apostol: Božje kraljestvo je v raznih obdobjih imelo različne oblike.
Naš Bog je resnicoljuben in njegove zapovedi neomajno veljajo. Vsaka njegova zaveza je bila v svojem času trdna. Tudi resnično obrezani po srcu živijo kot božji ljudje in prejmejo novo obrezo s tem, da gredo prek novega Jordana, to je krsta za odpuščanje grehov.
Jozue, Nunov sin, je s kamnitim nožem ukazal obrezati ljudstvo, ko je z njim prekoračil Jordan. Tako je tudi Jezus, naš odrešenik, ukazal z obrezo srca obrezati narode, ki vanj verujejo in so umiti v krstu. Obrezuje jih z mečem, ki je njegova beseda in je ostrejša kot vsak dvorezni meč.
Jozue, Nunov sin, je privedel ljudstvo v obljubljeno deželo. Podobno je Jezus, naš odrešenik, obljubil obljubljeno deželo vsem, ki prekoračijo resnični Jordan, ko verujejo in prejmejo obrezo srca, deželo življenja.
Blagor torej vsem, ki prejmejo obrezo srca in so prerojeni iz vode te druge obreze. Prejeli bodo dediščino z Abrahamom, zvestim vodnikom in očetom vseh narodov, ker mu je bila njegova vera šteta v pravičnost.
