Iz razlage psalmov sv. Avguština, škofa (Ps 47, 7)
Pridite, povzpnimo se na Gospodovo goro
Zdaj vidimo, kar smo slišali. Blagor ti, Cerkev! Najprej si slišala, potem si videla. Slišala je v obljubah, sedaj vidi živo resničnost. Slišala je prerokbe, sedaj vidi v evangeliju. Vse namreč, kar se zdaj dopolnjuje, je bilo že prej napovedano.
Dvigni oči in se razglej po svetu! Glej, tvoja dediščina se razprostira do kraja sveta. Glej, kako se je uresničilo, kar je bilo napovedano: Klanjali se mu bodo vsi oblastniki zemlje, vsi narodi mu bodo služili. Glej, kako se je dopolnilo, kar je bilo rečeno: Vzvišen si, Gospod, nad nebesa, vsa zemlja je polna tvoje slave. Glej njega, ki so mu roke in noge prebodli z žeblji; čigar kosti so prešteli, ko je visel na križu; in za čigar obleko so kockali. Glej, kako kraljuje on, katerega so videli pribitega na križu. Glej, kako sedi v nebesih tisti, ki so ga zaničevali, ko je hodil po zemlji. In končno glej, kako so se uresničile besede: Vsa zemlja se bo spreobrnila h Gospodu, vsi narodi se bodo klanjali pred njegovim prestolom. Ob tem pogledu Cerkev z veseljem vzklika: Zdaj vidimo, kar smo slišali.
Po pravici vsi narodi takole vabijo Cerkev: Prisluhni, nevesta, poglej in poslušaj, pozabi svoje ljudstvo in hišo svojega očeta. Poslušaj in glej: najprej poslušaj, česar ne vidiš, potem boš videla, kar si slišala. Gospod je rekel: Ljudstvo, ki ga nisem poznal, mi služi na prvo besedo in mi je pokorno. Ljudstvo je ubogalo, kakor hitro je slišalo. Torej ni videlo poprej.
Ali ne pomniš tudi besed: Kar jim ni bilo povedano, bodo videli, in česar še niso čuli, bodo zaznali? Ti, h katerim niso bili preroki poslani, so prvi slišali in razumeli preroke; oni, ki jih sprva niso slišali, so jih pozneje z občudovanjem poslušali. Tisti pa, h katerim so bili preroki poslani, so ostali brezbrižni; imeli so svete knjige, a resnice niso razumeli; imeli so table zaveze, a niso bili deležni njene dediščine. Mi pa zdaj vidimo, kar smo slišali.
V mestu Vsemogočnega, v mestu našega Boga, tam smo slišali, tam tudi videli, v mestu, ki ga je on utrdil za vekomaj. Naj se nikar ne postavljajo, kateri pravijo: »Glejte, tukaj je Kristus, glejte, tam je« Kdor pravi: ,Tukaj je' ali ,Tam je', vleče na svojo stran. Toda Bog je obljubil edinost: Vladarji so se zbrali, da bi ga vsi skupaj napadli, torej se niso prepirali. Morda, misliš, bo to mesto, ki danes gospoduje svetu, nekoč uničeno. Ne nikakor! Bog ga je utrdil na veke. Če ga je torej Bog utrdil za večno, čemu se bojiš, da bodo njegovi temelji popustili?
