Iz Ogledala ljubezni bl. Aelreda, opata (3. knj., 5)
Bratsko ljubezen izkazujmo po Kristusovem zgledu
K ljubezni do sovražnikov, v čemer je popolnost bratske ljubezni, nas bolj kot kaj drugega nagiba hvaležno premišljevanje čudovite potrpežljivosti, s katero je najlepši med človeškimi sinovi prepustil lepoto svojega obličja hudodelcem, da so ga opljuvali. Pustil je, da so mu hudobneži zavezali oči, ki so s pogledom obvladovale vse stvari. Pustil je, da so ga bičali in mu s trnjem kronali glavo, pred katero trepetajo gospostva in oblasti. Dovolil je, da so ga zaničevali in zasramovali. Potem je potrpežljivo, krotko, ubogljivo in mirno prenesel križ, žeblje, sulico, žolč in kis.
Tako so ga peljali kakor jagnje v zakol; kakor ovca, ki jo strižejo, je umolknil in ni odprl svojih ust. Oče, odpusti jim! Kdo ne bi ob tem čudovitem glasu, polnem milobe, ljubezni in notranjega miru takoj z vsem srcem ne objel svojih sovražnikov? Oče, pravi, odpusti jim! Ali more biti kakšna molitev še bolj polna ljubezni?
Vendar je dodal še nekaj. Premalo mu je bila prošnja. Hotel jih je tudi opravičiti: Oče, je rekel, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. So sicer veliki grešniki, a ubogi nevedneži. Zato: Oče, odpusti jim! Križajo ga, a ne vedo, koga križajo. Če bi vedeli, bi Gospoda veličastva nikoli ne križali. Zato: Oče, odpusti jim! Imajo ga za prestopnika postave, da se dela Boga, da zavaja ljudstvo. Skril sem pred njimi svoje obličje, zato moje slave niso spoznali. Zato: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.
Če hočeš sebe prav ljubiti, se ne kvari s telesnim uživanjem. Da ne boš podlegel temu poželenju, vzljubi evharistični kruh. Končno, če se hočeš umiriti v blaženosti bratske ljubezni, objemi tudi sovražnike z resnično ljubeznijo.
Da ta božji ogenj ne bi ugasnil sredi krivic, ki jih doživljaš, z očmi srca nenehno glej na tiho potrpežljivost našega ljubega Gospoda in odrešenika.
