Iz Katehez sv. Janeza Zlatoustega, škofa (3, 24-27)
Mojzes in Kristus
Judje so videli čudeže. Tudi ti jih boš videl, toda še večje in veličastnejše, kot so jih videli Judje ob izhodu iz Egipta. Faraona z njegovo vojsko nisi videl poginiti. Videl pa si satana, kako je skupaj s svojimi legijami izginil v valovih. Izraelci so šli prek morja, ti pa si prešel smrt. Oni so bili rešeni Egipčanov, ti pa hudobnih duhov. Judje so se rešili barbarske sužnosti, ti pa še hujše sužnosti greha.
Ali ti je treba še drugih dokazov, da boš spoznal, kako si odlikovan z višjimi darovi? Judje tedaj niso mogli gledati v Mojzesovo poveličano obličje, čeprav je bil njihov rojak in služabnik. Ti pa si videl Kristusovo obličje v njegovi slavi. In Pavel vzklika: Mi vsi pa z odgrnjenim obrazom gledamo kakor v ogledalu Gospodovo slavo.
V stari zavezi je božji maziljenec spremljal izvoljeno ljudstvo, toda še mnogo bolj sedaj Kristus spremlja nas. Njim se je tedaj Gospod zaupal zaradi Mojzesove milosti, sedaj pa se izroča nam ne samo zavoljo Mojzesove milosti, ampak tudi zaradi vaše pokorščine. Ko so Judje zapustili Egipt, so se znašli v puščavi, ti pa boš po pregnanstvu tega življenja našel nebesa. Oni so imeli za voditelja in poglavarja Mojzesa, mi pa imamo drugega Mojzesa, Boga samega, Kristusa.
Kaj je bilo značilno za prvega Mojzesa? Pismo pravi o njem, da je bil med vsemi ljudmi najkrotkejši. Še veliko bolj moremo to lastnost pripisovati drugemu Mojzesu: v njem je bil namreč Duh miline istoveten. Oni Mojzes je dvignil k nebu roke in od tam priklical angelski kruh, mano. Naš Mojzes pa je dvignil roke k nebu in nam dal hrano za večnost. Prvi Mojzes je udaril po skali in priklical iz nje vrelec vode, Kristus pa se je dotaknil skrivnostne mize in iz nje so privreli vrelci Duha. Zato je miza postavljena v sredo kot izvir, da od vsepovsod hitijo k njemu črede in se odžejajo pri njegovih zveličavnih vodah.
Ker imamo torej takšen studenec, takšen vir življenja, tako bogato obloženo mizo z dobrinami, vso prenapolnjeno z duhovnimi darovi, pristopajmo k njej z iskrenim srcem in čisto vestjo, da dosežemo milost in usmiljenje o pravem času.
Milost in usmiljenje edinorojenega božjega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa, po katerem in s katerim bodi Očetu in oživljajočemu Duhu slava, čast, oblast, zdaj in vselej in vekomaj. Amen.
