Iz govora sv. Avguština, škofa, O pastirjih (46. govor, 9)
Bodi vernikom v zgled
Gospod je razložil, kaj je pri srcu malopridnim pastirjem; zdaj pa razloži še to, kaj zanemarjajo. Slabotnih ovac je zelo veliko, zdravih in rejenih pa sila malo. Takih namreč, ki so trdne v hrani resnice in se s pridom pasejo na božjih pašnikih. Toda malopridni pastirji tudi takim ovcam ne prizanašajo. Ni dovolj, da ne skrbijo za bolne, slabotne, blodeče in izgubljene; uničujejo, kolikor morejo, pobijajo tudi te, ki so močne in tolste. Pa so vendar še žive, boš rekel. Seveda so žive, a po božjem usmiljenju. In vendar, kolikor je odvisno od malopridnih pastirjev, jih ti ugonabljajo. »Kako jih ugonabljajo?« vprašuješ. S slabim življenjem, s svojim slabim zgledom.
Mar je bilo zaman rečeno onemu božjemu služabniku, ki se je odlikoval med udi vrhovnega pastirja: V vsem se sam kaži kot vzor dobrih del? In še: Bodi vernikom zgled.
Če namreč ovca, ki je sicer močna in zdrava, vidi, da njen predstojnik slabo živi, in ona odvrača oči od Gospodove postave ter se ozira le na človeka, si bo kmalu mislila: »Če moj predstojnik tako živi, zakaj ne bi tudi jaz tako delala?« Na ta način pastir ubije zdravo ovco. Če ubije zdravo ovco, kaj bo naredil šele z drugimi? S svojim nemarnim življenjem ta pastir ugonobi, kar se je brez njegove zasluge razvilo ter postalo močno in zdravo.
Poslušajte, bratje, kar vam še in še ponavljam: Četudi so ovce še žive, čeprav so še trdne v božji besedi in se še držijo tega, kar jih uči Gospod: Vse, kar vam porečejo, storite, po njihovih delih pa se ne ravnajte, pa vendar pastir, ki vpričo ljudstva slabo živi, ugonablja, kolikor je od njega odvisno, tiste, ki ga opazujejo. Naj se nikar ne izgovarja, češ saj niso mrtvi. Res je, živijo, a prav tako je res, da je on ubijalec.
Z njim je tako kakor s sprijenim moškim: ko poželjivo gleda žensko, že prešuštvuje, čeprav ona ostane čista. Gospodova beseda je v tem oziru jasna in resnična: Vsak, kdor gleda žensko, da jo poželi, je v svojem srcu z njo že prešuštvoval. Ni stopil v njeno sobo, a v svojem srcu se že vdaja strasti.
Tako vsakdo, ki se pohujšljivo obnaša vpričo svojih podložnikov, ubija, kolikor je od njega odvisno, tudi krepke in zdrave. Kdor ga posnema, umrje; kdor ga ne posnema, še naprej živi. Toda kolikor je od njega odvisno, ugonobi enega in drugega. Tolste živali koljete - pravi po preroku - moje črede pa ne pasete.
