Iz govorov sv. Avguština, škofa (21. govor, 1-4)
Pravični naj se veseli Gospoda
Pravični naj se veseli Gospoda in vanj zaupa, vsi pošteni naj ga hvalijo. Tako smo prepevali na vsa usta. Te besede je govorila Gospodu krščanska vest, govoril krščanski jezik. Pravični naj se veseli Gospoda, ne sveta. Drugje pravi psalmist: Pravične bo obdala svetloba in veselje vse, ki so čisti v srcu. Če vprašaš, odkod pride veselje, izveš tukaj. Pravične bo obdala svetloba, pravi. In drugje: Veseli se Gospoda, izpolnil ti bo vse želje.
Kaj se nam napoveduje? Kaj se ponuja v dar? Kaj se veleva? Kaj se daje? Da se veselimo Gospoda. Kdo pa bi se veselil stvari, ki je ne vidi? Ali mar vidimo Gospoda? To nam je obljubljeno. Zdaj pa hodimo v veri, ne v gledanju; dokler smo v telesu, smo ločeni od Gospoda. V veri, ne v gledanju. Do gledanja pridemo, ko se bo spolnilo, kar pravi Janez: Preljubi, zdaj smo božji otroci in se še ni pokazalo, kaj bomo. Vemo, da bomo, ko se prikaže, njemu podobni, ker ga bomo gledali, kakršen je.
Tedaj bo veselje veliko in dovršeno, tedaj bo radost polna; tam ne napaja upanje z mlekom, stvar sama daje močno hrano. Vendar pa se veselimo Gospoda že zdaj, preden je prišla k nam stvar sama, preden smo prišli k stvari sami. Ni majhno veselje v upanju, ki se kasneje spremeni v to, da imaš stvar samo.
Zdaj ga torej ljubimo v upanju. Zato pravi psalmist: Pravični naj se veseli Gospoda. Ker ga pa še ne vidi, takoj dostavlja: in vanj zaupa.
Ker pa imamo prvine Duha, se morda utegnemo Bogu, ki ga ljubimo, približati še odkod drugod, in kar bomo željno uživali in pili, že zdaj vsaj malo poskusiti in okusiti.
Kako naj se torej veselimo Gospoda, če je Gospod tako daleč od nas? Saj ni daleč, le ti si vzrok, da je daleč. Ljubi, pa se bo približal; ljubi, pa bo prebival pri tebi! Gospod je blizu, nikar ne bodite v skrbeh! Bi rad vedel, kako je pri tebi, če ljubiš? Bog je ljubezen.
Porečeš mi: »Kaj meniš, kaj je ljubezen?« Ljubezen je v tem, da ljubimo. Kaj ljubimo? Neizrekljivo dobro, dobro polno dobrote, Stvarnika, ki je dober in je ustvaril vse dobrine. On bodi tvoje veselje, saj imaš od njega vse, karkoli te razveseljuje. Ne menim greha, zakaj edinole greha nimaš od njega. Razen greha imaš od njega vse, karkoli imaš drugega.
