Iz razlage 36. psalma sv. Ambroža, škofa (36, 65-66)
Odpri svoja usta za božjo besedo
Nenehno premišljujmo o modrosti in jo oznanjajmo. Tvoj jezik naj govori, kar je prav, in božja postava naj bo v tvojem srcu. Sveto pismo ti namreč pravi: Govori o zapovedih, ko bivaš v svoji hiši ali ko hodiš po potu, ko se ulegaš in ko vstajaš. Govorimo torej o Gospodu Jezusu, kajti on je Modrost, on je Beseda in sicer božja Beseda.
Tudi to piše, da odpiraj usta za božjo besedo. To besedo oznanja, kdor ponavlja njegove nauke in razlaga njegove misli. Nenehno moramo govoriti o Bogu. Ko govorimo o modrosti, njega opisujmo, ko govorimo o kreposti, o pravičnosti, o miru, ko govorimo o resnici, življenju in odrešenju, o njem govorimo.
Odpri usta za božjo besedo, piše. Ti odpri usta, govoril bo Bog. David je rekel: Slišim Gospoda Boga govoriti. Sam božji Sin pa pravi: Široko odpri svoja usta, da jih napolnim. Sicer niso zmožni vsi kakor Salomon ali Danijel dojeti popolno modrost, vendar se duh modrosti daje vsem po njih zmožnosti, vsem resničnim vernikom. Če torej veruješ, že imaš duha modrosti.
Vedno torej premišljuj in govori o božjih rečeh, ko bivaš v svoji hiši. Kot hišo lahko razumemo cerkev, lahko jo pojmujemo kot naš notranji dom srca, v katerem se pogovarjamo sami s seboj.
Govori pa preudarno, da se izogneš grehu in da ne padeš zaradi gostobesednosti. Sedi in se pogovori sam s seboj, kakor da bi hotel samega sebe presoditi. Govori po poti, da ne boš nikoli brez dela. Po poti pa se pogovarjaš prav samo tedaj, če se pogovarjaš s Kristusom, saj je Kristus naša pot. Med potjo torej se pogovarjaj sam s seboj in s Kristusom. Kako mu moreš govoriti, pove apostol, ki pravi: Hočem, naj možje na vsakem kraju molijo, povzdigujoč čiste roke, brez srda in prepirljivosti. Govori, človek, tudi ko dremlješ, da te ne zajame smrtno spanje. Ko te dremavica zmaguje, takole reci: Svojim očem ne dovolim spanja, svojim trepalnicam ne počitka, dokler ne najdem mesta za Gospoda, bivališča za Vsemogočnega.
Ko se prebudiš, ga nagovori; izpolnil boš, kar si dolžan. Glej, Kristus te prebuja! Tvoja duša naj reče: Glas mojega ljubega, ki trka. Kristus odgovarja: Odpri mi, moja sestra, prijateljica moja. Kako boš pa ti zbudil Kristusa? Reci: Rotim vas, hčere jeruzalemske, zbudite in zdramite ljubezen. Ljubezen, glej, to je Kristus.
