Iz govorov sv. Leona Velikega, papeža (4. govor ob obletnici izvolitve, 2-3)
Kristusova Cerkev raste na trdnosti Petrove vere
Od vseh ljudi je izbran samo Peter, da bi bil postavljen za vodnika vseh poklicanih narodov, vsem apostolom in vsem očetom Cerkve; izbran, da vodi vse, ki jim v prvi vrsti vlada Kristus, čeprav je v božjem ljudstvu mnogo duhovnikov in mnogo pastirjev. Božja naklonjenost, predragi, je temu možu podelila veliko in čudovito deležnost pri svoji moči. Če je hotela, da je kaj skupno njemu in drugim vodnikom, je dodelila vedno le po njem, česar ni odrekla drugim.
Gospod vpraša končno vse apostole, kaj mislijo ljudje o njem; in tako dolgo odgovarjajo skupno, dokler ima besedo dvoumnost človeške nevednosti.
Ko pa naj bi izrazili svoje prepričanje učenci kot učenci, izpove vero v Gospoda prvi tisti, ki je prvi po apostolskem dostojanstvu. In ko je ta rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga, mu je Jezus odgovoril: Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodela, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Zato torej blagor tebi, ker te je poučil moj Oče in te ni zmotilo zemeljsko mišljenje, temveč te je poučil nebeški navdih. Ne meso in kri, temveč tisti, čigar edinorojeni Sin sem, me je tebi razodel.
In jaz, reče, povem tebi, to je, kakor je moj Oče razodel tebi moje božanstvo, tako tudi jaz tebi naznanim tvojo odličnost. Ti si Peter - skala, se pravi, čeprav sem jaz nepremagljiva skala, vogelni kamen, ki je oba dela združil v eno, temelj, poleg katerega ne more nihče položiti drugega, si vendar tudi ti skala, ker te je potrdila moja moč, da bi bil deležen tistega, kar je lastno moji moči.
In na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. Na to trdnost bom sezidal večni tempelj in iz te vztrajne vere se bo dvignila vzvišenost moje Cerkve, zakoreninjena v nebesih.
Te izpovedi ne bodo imele v oblasti peklenska vrata, vezi smrti je ne bodo zvezale. Ta beseda je namreč beseda življenja. In kakor tiste, ki jo priznavajo, pripelje v nebesa, tako tiste, ki jo odklanjajo, pogrezne v pekel.
Zato je bilo rečeno svetemu Petru: Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva, in karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih.
Moč te oblasti je sicer prešla tudi na druge apostole in določba tega odloka velja za vse cerkvene poglavarje. Ne poveri se pa zaman enemu, kar se podeli vsem. Petru je namreč to na poseben način izročeno, ker je Petrov lik postavljen za vzor vsem voditeljem Cerkve.
