Iz razprave sv. Gregorja iz Nise, škofa, o krščanski popolnosti
Kristjan drugi Kristus
Bolj kot kdorkoli je sveti Pavel jasno spoznal, kdo je Kristus. Iz njegovega zgleda je tudi pokazal, kaj morajo biti tisti, ki nosijo njegovo ime. Sam ga je tako posnemal, da je s svojim življenjem pokazal, kakšen je bil njegov Gospod. Z natančnim posnemanjem je podobo svoje duše tako oblikoval po pravzoru, da se je zdelo, kakor da ni Pavel tisti, ki živi in govori, ampak sam Kristus. Doživljajoč izkustvo teh pridobljenih dobrin pravi: Imeti želite dokaz, da po meni govori Kristus. In še pravi: Živim, pa ne več jaz, ampak v meni živi Kristus.
Pomen Kristusovega imena nam je razodel z besedami: Kristus je božja moč in božja modrost. Imenoval ga je mir in nedostopno luč, v kateri prebiva Bog, posvečenje in odrešenje, velikega duhovnika, velikonočno jagnje, spravo za duše, odsvit slave, popolni izraz božjega bistva, stvarnika vesoljstva, duhovno hrano in pijačo, skalo in vodo, temelj vere, vogelni kamen, podobo nevidnega Boga, velikega Boga, glavo telesa Cerkve, prvorojenca vsega stvarstva, prvino tistih, ki so zaspali, prvorojenca med mrtvimi, prvorojenca med mnogimi brati, posrednika med Bogom in ljudmi, edinega sina, okronanega s slavo in častjo, Gospoda slave, začetek vsega, kar biva, kralja pravice, kralja miru, kralja vseh ljudi, ki ima brezmejno kraljevsko moč.
Tem imenom bi mogli pridružiti še mnogo drugih, a bi jih bilo težko naštevati. Če pa vse naštete združimo in jih primerjamo po različnem pomenu, že s tem pokažemo, kako čudovito moč ima Kristus, čigar veličastvo se z besedami ne da izraziti in ga moremo razumeti le z dušo in s srcem.
Ker nam je torej dobrota našega Gospoda dala ime, ki je izmed vseh imen največje in najbolj božje, da smo namreč s Kristusovim imenom okrašeni kot »kristjani«, je nujno potrebno, da se vsa imena, s katerimi njegovo ime razlagamo, izrazijo tudi na nas. Le tako to ime ne bo pomenilo za nas laži, ampak ga bo naše življenje potrjevalo s pričevanjem.
