Iz Navodil sv. Kolumbana, opata (1, O veri, 3-5)
Božja neizmernost
Bog je povsod, ves neizmeren in vsem blizu, kakor spričuje sam: Jaz sem Bog blizu in ne v daljavi. Ne iščimo torej Boga, kakor bi bil daleč, saj ga moremo imeti v sebi. V nas prebiva kakor duša v telesu, če smo le njegovi zdravi udje, če nismo mrtvi po grehu. Tedaj zares prebiva v nas, kakor je sam dejal: Prebival bom v njih in med njimi bom hodil. Če bomo vredni, da prebiva v nas, nas bo poživljal s svojo resnico kot svoje žive ude. V njem živimo, pravi apostol, se gibljemo in smo.
Kdo neki bo raziskal vzvišeno, neizrekljivo in nedoumljivo bistvo Najvišjega, globine božje biti? Kdo bo razkril njegove skrivnosti? Kdo bi se drznil hvalisati, da je dojel neskončnega Boga, ki napolnjuje vse in vse obsega, v vse prodira in vse presega, vse doseže in če hoče, se vsakemu izmakne? Nihče ga ni videl, kakršen je. Zato naj se nihče ne drzne trditi, da je preiskal nedoumljive božje skrivnosti: kdo je, kakšen je, kje je. To so nedoumljive, nespoznatne in nedosegljive skrivnosti. Zato preprosto, a trdno veruj, da je z Bogom tako, da tak je in bo, ker je nespremenljiv.
Kdo je torej Bog? Oče in Sin in Sveti Duh, en sam Bog. Ne preiskuj drugega o Bogu. Če bi hotel doumeti skrivnostne globine Boga, bi moral poprej raziskati naravo stvari. Poznanje Svete Trojice lahko primerjamo z globino morja, kakor pravi Modri: Neizmerna globina, kdo ji pride do dna? Kakor človeški pogled ne more premeriti globine morja, tako človeški um ne more doumeti božanstva presvete Trojice. Kdor torej hoče spoznati, kar mora verovati, naj se zaveda, da ne bo doumel več z bistroumnim razpravljanjem kakor s ponižnim verovanjem. Spoznanje Boga je toliko bolj nedosegljivo, kolikor bolj o njem razpravljamo.
Išči torej najvišje spoznanje Boga ne z učenim govoričenjem, ampak s krepostnim življenjem; ne z jezikom, ampak z vero, ki prihaja iz preprostega srca; to spoznanje ne more biti sad učenih domnev posvetnih učenjakov. Če z razpravljanjem iščeš Neizrekljivega, se ti bo še dlje umaknil; če pa boš hrepenel po njem z vero, ga boš našel, kjer je, v božji modrosti. Tam ga boš vsaj zaslutil, ker je neviden in nedoumljiv. Verovati moramo, da je Bog nevidljiv, čeprav ga čisto srce more zaslutiti.
