Iz razlage Janezovega evangelija sv. Cirila Aleksandrijskega, škofa (11. knj., 11)
Kristus je vez edinosti
Vsi, ki smo deležni Kristusovega svetega telesa, se telesno združimo z njim. O tem nam pričuje apostol Pavel, ko govori o Kristusovi skrivnosti, ki se v drugih časih ni oznanila človeškim otrokom, kakor se je zdaj po Duhu razodela njegovim svetim apostolom in prerokom, in so pogani sodediči in soudje in soudeleženci po obljubi v Kristusu Jezusu.
Če vsi med seboj sestavljamo eno telo v Kristusu, pa ne le med seboj, ampak tudi z njim, ki je v nas po svojem telesu, kako ne bi bila potem že sedaj vidna naša medsebojna edinost v Kristusu? Zakaj Kristus je vez edinosti, ker je v njem Bog in človek.
Prav takšno pot bomo ubrali, ko bomo govorili o edinosti v Duhu, saj smo vsi prejeli istega Duha, namreč Svetega Duha, in smo tako nekako prepleteni med seboj in z Bogom. Čeprav nas je dejansko cela množica posameznikov in slehernemu daje Kristus, da v njem prebiva Očetov Duh, je vendarle ta Duh samo eden in nedeljiv. In ta Duh združuje sam v enoto vse, ki so sicer med seboj ločeni, da so videti v njem kakor eden, čeprav biva vsak sam zase.
Kakor namreč moč svetega telesa združuje v soude tiste, v katerih biva, tako, mislim, nedeljivi božji Duh, ki prebiva v vseh, vse združuje v duhovno enoto.
Zato nas je opominjal spet sveti Pavel: Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranite edinost duha z vezjo miru; eno telo in en Duh, kakor ste bili tudi poklicani k enemu upanju svojega poklica. En Gospod, ena vera, en krst, en Bog in Oče vseh, ki je nad vsem in po vseh in v vseh. Če v nas prebiva en sam Duh, bo v nas en Oče vseh, Bog, po Sinu, in bo pripeljal k medsebojni edinosti in k edinosti z njim vse, ki so deležni Duha.
Tudi to je očitno, da smo združeni s Svetim Duhom, ker smo ga deležni. In sicer kako? Če smo zapustili zgolj naravno življenje, da bi bili že enkrat poslušni postavi Duha, ali ne bo očitno vsem, da smo po odpovedi svojemu lastnemu življenju in po uresničitvi združenja z Duhom, prejeli nekako nebeško stanje bivanja in kar zamenjali svojo naravo? Nismo več samo ljudje, ampak smo tudi božji otroci, ljudje nebes, saj smo postali deležni božje narave.
Vsi smo torej eno v Očetu, Sinu in Svetem Duhu. Eno zato, ker smo v istem stanju, eno zaradi skupnega prizadevanja za pobožnost, eno zaradi naše skupnosti s svetim Kristusovim telesom in zaradi občestva z enim Svetim Duhom.
