Iz pisma Korinčanom sv. Klemena I., papeža (7, 4-8, 3; 8, 5-9, l; 13, 1-4; 19, 2)
Delajmo pokoro!
Uprimo oči v Kristusovo kri in spoznajmo, kako je dragocena Bogu in njegovemu Očetu, ker se je prelila zaradi našega odrešenja in prinesla vsemu svetu milost spreobrnjenja.
Pomislimo na vse čase sveta in spoznajmo, kako je dal Gospod od roda do roda priložnost spreobrnjenja tistim, ki se hočejo obrniti k njemu. Noe je oznanjal pokoro; in kdor ga je poslušal, se je rešil. Jona je oznanjal Ninivljanom pogin; in ti so se skesali svojih grehov, potolažili Boga z molitvijo in se rešili, čeprav so bili tuji Bogu.
Služabniki milosti božje so govorili po Svetem Duhu o pokori. Pa tudi sam Gospod vsega stvarstva je govoril o pokori s prisego: Kakor živim, pravi Gospod, nočem grešnikove smrti, marveč pokoro. Dodal je tudi lepo misel: Spreobrnite se, Izraelova hiša, od svoje krivice. Reci sinovom mojega ljudstva: Ako bodo vaši grehi od zemlje do neba in bodo bolj rdeči kakor škrlat in bolj črni kakor raševina, a se obrnete k meni iz vsega srca in rečete: Oče! vas bom uslišal kot sveto ljudstvo.
Ker torej hoče, da postanete vsi njegovi ljubljenci deležni pokore, je to potrdil s svojo vsemogočno voljo.
Zato se pokorimo njegovi vzvišeni in slavni volji. Prosimo ga ponižno usmiljenja in dobrohotnosti, padimo predenj na kolena in se obrnimo do njegove usmiljenosti. Prej pa pustimo ničevne skrbi, prepir in ljubosumnost, ki vodi v smrt.
Ponižajmo se torej, bratje, in odložimo vsak napuh, vsako nečimrnost, nespamet in jezo! Storimo, kakor je pisano. Sveti Duh namreč pravi: Naj se ne hvali modri z modrostjo in močni z močjo in bogati z bogastvom, ampak kdor se hvali, naj se hvali v Gospodu, da ga išče ter vrši pravo in pravičnost. Zlasti pa pomnimo besede Gospoda Jezusa, ki jih je govoril, ko je učil prizanesljivost in potrpežljivost.
Tako je namreč rekel: Bodite usmiljeni, da boste dosegli usmiljenje; odpuščajte, da se vam bo odpustilo; kakor delate, tako se vam bo zgodilo; kakor dajete, tako se vam bo dalo; kakor sodite, tako boste sojeni; kakor boste dobrote delili, tako jih boste prejeli; s kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo. Po tej zapovedi in teh naročilih se utrdimo, da smo ponižni in pokorni njegovim vzvišenim besedam. Sveta beseda namreč pravi: Na koga se bom ozrl kakor na tistega, ki je ponižen in krotek in se trese pred mojimi besedami?
Ker smo torej deležni mnogih, velikih in častnih del, se obrnimo nazaj k cilju miru, ki nam je bil od začetka ukazan, uprimo oči v Očeta in Stvarnika vsega sveta in se poprimimo vzvišenih in neizmernih njegovih darov in dobrot miru.
