Iz Velikonočnih pisem sv. Atanazija, škofa (14, 1-2)
Pripravimo se na bližnji Gospodov praznik
Beseda, ki je za nas postala vse, naš Gospod, pravim, Jezus Kristus, se bliža k nam. Obljubil je bil, da bo zmeraj ostal z nami, zato kliče: Jaz sem z vami vse dni do konca sveta. On je hkrati pastir, veliki duhovnik, pot in vrata, in vse to hoče biti za nas tudi ob tem slavju. Bliža se slovesnost, ki po apostolu kliče: Naše velikonočno jagnje, Kristus, je bilo darovano. To slavje smo čakali. Prosečega psalmista je Bog razsvetlil, da je vzkliknil: Navdal me boš z veseljem ob rešitvi. Nad odstranitvijo zla se je treba veseliti, to je res treba slaviti. Da boš dosegel to dobrino, si prizadevaj za pošteno življenje, vztrajaj v premišljevanju božjih reči, trudi se za mir srca v svetem strahu pred Bogom.
Sveti ljudje so se ves čas svojega življenja veselili kakor za praznik. Eden izmed njih, blaženi David, ni vstal ponoči enkrat, marveč sedemkrat in z molitvijo prosil Boga usmiljenja. Veliki Mojzes je od veselja vriskal v slavospevih in pel hvalnico ob zmagi nad faraonom in nad rabotnimi priganjači Izraelcev. In še drugi: z nenehno vedrino so obhajali bogoslužje, med njimi veliki Samuel in blaženi Elija. Ti so dosegli svobodo zaradi svoje svetosti in zdaj praznujejo v nebesih. Veselijo se svojega nekdanjega potovanja na zemlji, ki je potekalo sredi zastrtih znamenj prihodnjih dobrin, zdaj pa poznajo razliko med resnico in njeno podobo.
Radi bi se primerno pripravili na praznik, ki se bliža. Katero pot bomo ubrali? Koga bomo izbrali za vodnika? Nobenega drugega, moji dragi, kot našega Gospoda, ki ga vi skupaj z menoj imenujete naš Gospod Jezus Kristus. On govori: Jaz sem pot. On, po Janezovi izpovedi, odjemlje greh sveta. On očiščuje naše duše, kot pravi prerok Jeremija: Stopite na prava pota, glejte in spoznajte, kje je pot k dobremu, in v njej boste našli mir svoji duši.
V stari zavezi sta kri kozlov in pepel juncev, ki so ju potresali nad nečistimi, vernike samo telesno očistila. Milost božje Besede pa zdaj vsakogar očisti popolnoma. Ako ji bomo vztrajno sledili, bomo že tukaj, kakor v preddvorih nebeškega Jeruzalema, vnaprej okušali praznovanje večne velike noči. To so delali apostoli, ki so hodili za Kristusom vodnikom in so bili tedaj in so še danes učitelji poti milosti. Storili so, kar so rekli, namreč: Glej, mi smo vse zapustili in šli za teboj. Pojdimo tudi mi za Gospodom in Gospodov praznik obhajajmo ne le z besedami, temveč tudi z dejanji.
