Iz homilij duhovnega pisatelja iz 4. stoletja (18, 7- 11)
Dozorevajte v Kristusu!
Tiste, ki so postali božji otroci in jih je Sveti Duh prenovil od zgoraj ter imajo v sebi Kristusa, ki jih razsvetljuje in poživlja, vodi Duh na mnogovrstne načine. Nevidno jih usmerja v srcu milost, ki prinaša duhovni mir.
Ti izbranci so včasih zaradi ljudi v preskušnjah in težavah. Ker v njih gori ljubezen do vseh ljudi, molijo za vse.
Včasih pa jih Sveti Duh vžge s takim veseljem in ljubeznijo, da bi, če bi bilo možno, sprejeli v svoje srce vse ljudi brez razlike, bodisi dobre bodisi hudobne.
Včasih se v duhu ponižnosti ponižujejo pod vse ljudi in se imajo za med vsemi za najbolj zavržene in najslabše.
Včasih jih Sveti Duh vzdržuje v neizrekljivem veselju.
Včasih so kakor orjak, ki si nadene vso kraljevsko opremo, krene v boj in se krepko bori s sovražniki in jih zmaga. Tako duhovni človek prime za vse nebeško orožje Duha, napade sovražnike in si jih v spopadu podvrže.
Včasih počiva duša v največjem molku, spokojnosti in miru, v popolnem duhovnem uživanju, v neizrekljivem mirovanju in najboljšem počutju.
Včasih jo v razumnosti in neizrekljivi modrosti ter nerazumljivi vednosti Duha poučuje milost o tistem, česar ne moreta izraziti ne jezik ne usta. Včasih pa je kakor navadni ljudje.
Tako se v duši na različne načine javlja milost in jo vodi po različnih potih, jo poživlja po božji volji, jo vodi na različne načine, dokler je ne pripelje k nebeškemu Očetu brez graje, popolno in čisto.
Molimo torej tudi mi našega Boga ter ga z veliko ljubeznijo in upanjem prosimo, da nam podeli nebeško milost daru Duha. Naj nas Duh sam vodi in pripravi za izvrševanje božje volje in nas okrepi z vsemi vrstami miru. Po takem vodstvu in uveljavljanju milosti bomo duhovno napredovali in bomo vredni dospeti do odlične zrelosti Kristusove, kakor se je izrazil apostol: Dokler ne dospemo do mere polne starosti Kristusove.
