Shows
Artopolis PodkastDelo 1-6V svojem delu sem se ukvarjal s procesom dela in kako je vrednost tega procesa vidna ob koncu, kot končnemu produktu. Temu sicer težko rečem končni produkt, saj postopek procesa ni nikoli zaključen. V lastnem delu Delo 1-6 se je postopek zaključitve zgodil znotraj časovnega okvirja, ki sem si ga predhodno zadal. Postopek izdelave pa se lahko kadarkoli ponovno zgodi brez večjih posledic na samo delo.V sodobni umetnosti se je razširil pojem obravnave izven tako imenovanih tradicionalnih praks, ki veljajo za kiparstvo. “Delo se je razširilo v prostor, nat...2021-09-3010 min
Artopolis PodkastVrednostProdukti torej niso samo rezultati, temveč so hkrati pogoj delovnega procesa”.Torej, kot produkt je končni proces dela, ki nastane kot predpogoj kakršnekoli produkcijske zasnove. Sicer Marx tukaj navede pogoje produkcijskega dela in njegovo povezavo s končnim produktom v povezavi z industrijskim delom. Vendar pa lahko njegovo razmišljanje zvedem tudi na polje umetniškega delovanja.Kot sem omenil v prejšnjem poglavju, je proces in snovanje osrednjega pojma znotraj ustvarjanja umetniškega dela pomemben prvi korak znotraj postavitve umetniškega dela kot takega. Tako lahko tudi v tem primeru Marxovo teorijo naslavljam...2021-09-2309 min
Artopolis PodkastPojemDelo, ki predpostavi zaključeno obliko umetniškega dela, je pogosto odvrženo, kot neobstoječe in nepomembno. Samoniklost procesov, ki pripeljejo do zaključka, pa so osebne narave in različnih oblik prakse. Nesmiselno je ukiniti objekt vrednosti v umetniškem delovanju, saj se vedno retroaktivno pojavi v momentu, ko dobi označbo umetniškega dela. Tega nisem niti želel doseči. Vendar pa je ključnega pomena, kar se skriva za gotovostjo, ki nastopi na koncu. Tisto, kar je tekom dela odvrženo in pozabljeno.Končni produkt v vsakem primeru obstaja, vendar je vedno povezan s pred...2021-09-1612 min
Artopolis PodkastIlustracija in njen odnos do besedeOdnos ilustracije do besede je v osnovi vprašanje odnosa med podobo in besedo oziroma vprašanje dialektike diskurza in videnja. Če je nekoč bilo med besedo in podobo rivalstvo, pa sedaj po slikovnem obratu temu naj ne bi bilo več tako.Zakaj govoriti o ilustraciji v navezi z besedo? Morda zaradi bogate zgodovine knjižne ilustracije, ki se je pričela z iluminiranimi rokopisi, kodeksom in inkunabulo in nato prestopila v tisk, kjer se je ilustracija v knjigah prvič začela pojavljati reproducirano s pomočjo medija tiska. Knjižna ilustracija kot del multimodalnega sporočila je še danes...2021-09-0909 min
Artopolis PodkastSlikovni obratW. J. T. Mitchell je raziskovalec vizualne kulture in predavatelj umetnostne zgodovine in anglistike na Univerzi v Chicagu. V knjigi Slikovna teorija, ki je izšla leta 1994, piše o reprezentaciji v specifičnem času in ob določenem zgodovinskem trenutku ob koncu postmodernizma in se skozi besedila vztrajno sprašuje »Kaj je slika?, Kakšen je odnos med slikami in jezikom?, Zakaj so ta vprašanja praktično in teoretično zanimiva?« Ta specifičen čas ob koncu postmodernizma imenuje slikovni obrat.Da bi lahko odgovorili na vprašanje, kaj slikovni obrat je, se moramo vrniti nekoliko v pret...2021-09-0206 min
Artopolis PodkastO ilustracijiZanimanje za raziskovanje razmerja med ilustracijo in besedo je spodbudil pojav sodobnih ilustracij, ki nastajajo neodvisno od pisanega ali govorjenega verbalnega sporočila. Kot takšne se izmikajo klasičnim opredelitvam pojma ilustracija. Prav zato se v pričujočem prispevku posvečam poenotenju dosedanjih opredelitev ilustracije in podajam nov pogled, ki vključuje tudi razširjeno polje ilustracije. Raziskujem odnos ilustracije do besede in kako je to razmerje zaznamoval slikovni obrat, ki ga je v knjigi Slikovna teorija opredelil ameriški raziskovalec vizualne kulture W. J. T. Mitchell. Tako najprej podajam definicije ilustracije, opredeljujem njene funkcije in oblike pojavljan...2021-08-2606 min
Artopolis PodkastKriza sodobne umetnostiO krizi razstave. O katarzi, poistovetenju in prepoznavanju slik na daljavo.
V pričujočem in obenem tudi zadnjem poglavju me zanimajo še razstavni sistemi in institucije. Ugotovila sem, da ruski kustos in teoretik Viktor Misiano v svojem besedilu »Strategije razstavljanja od modernizacije proti demodernizaciji« odlično opiše spremembe v sistemu razstavljanja v zadnjih desetletjih ter njihov vpliv na dojemanje umetnosti in obratno.
#artopolispodkast
Projekt Artopolis sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.2021-03-2610 min
Artopolis PodkastVrednotenje dela na umetniškem trguO avkcijah in avkcijskih hišah. O »lot 39«, »slabem« Jasperju Johnsu in »dobrem Basquiatu«.
Umetniški svet, poleg umetnikov samih, sestavlja še pet drugih vlog, ki so enako ali celo bolj pomembne od samega umetnika. To so posrednik (ang. dealer), kurator, kritik, zbiratelj in avkcijski ekspert. Umetniški trg pa se ukvarja z ljudmi, ki prodajajo ali kupujejo umetniška dela, kar pa pravzaprav izključuje kritike, kuratorje in umetnike, katerih poklici niso neposredno vezani na prodajo del. Čeprav se sliši skorajda neverjetno, da umetnik sam praviloma sploh ne sodeluje pri prodaji lastnih del, je to pravzaprav ust...2021-03-1507 min
Artopolis PodkastUstvarjalni razredZ industrijsko revolucijo se je uveljavil pogovorni izraz o barvah ovratnikov, npr. »modri ovratniki« in »beli ovratniki«, ti pa so reprezentirali pripadnost določeni delovni sili in posledično tudi pripadajočemu razredu. Prej omenjena pogovorna izraza izhajata iz prepisanih pravil oblačenja, ki jih je zahtevalo njihovo delovno mesto. Modri ovratniki so bili tako predstavniki delovnega razreda, katerih delo je bilo manualno in obračunano po urni postavki. Beli ovratniki pa so bili zaposleni v pisarnah, ki so prejemali pavšalno mesečno plačo. Storitveni delavci, ki pa niso imeli svoje simbolične barve ovratnikov in prav tako tudi ne...2021-03-0810 min
Artopolis PodkastVrednostOprijemajoč se dejstva, da s procesom komodifikacije ne postanejo blago samo vsi proizvodi, ampak postane blago tudi delovna sila in če ima vse, kar je moč najti na trgu, svojo ceno, to pomeni, da ima svojo ceno tudi delavec. Kaj pa, če je ta delavec umetnik?
#artopolispodkast
Projekt Artopolis sofinancirata Ministrstvo za kulturo RS in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.2021-03-0210 min
Artopolis PodkastIdeologijaDejstvo je, da nam ideologija omogoča, da se sploh lahko udejstvujemo kot družbeno bitje, kar pa je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Tudi če bi obstajala možnost, da se odrečemo ideologiji, bi ta možnost pomenila popolno osamitev in s tem bi tudi, če ne upoštevam primarnega nagona po preživetju, pravzaprav izgubili razlog za obstoj. Vse vrednote, v katerih vidimo ljudje smisel za obstoj, niso namreč nič drugega kot ideologija. In ker po Darwinovi tezi o evoluciji ne preživi vrsta, ki je najmočnejša, temveč tista, ki se je sposobna najbolje prilagoditi, tu...2021-02-2211 min
Artopolis PodkastTrend in umetnostV pogovorih o umetnosti lahko pogosto naletimo na omembo trenda. Mislim sicer, da bolj z vidika nekega splošnega, morda celo neukega pogovora, kjer se besedo trend enači z besedo moderno, vendar spet ne v smislu kot obdobje modernizma v umetnosti, temveč z vidika popularnega trenda. Torej enako kot bi rekli, da je zdaj v modi moderno, da se nosi velike pisane šale, in da je trenutno v umetnosti moderna denimo abstrakcija. Čeprav ni zares daleč od resnice, če na pojave teh modernih umetnostnih trendov pogledamo na daljši rok in z večje časovne distance, je vseeno tudi prece...2021-02-1605 min
Artopolis PodkastOkus ali trend?Glede na to, da imam ambicijo razpravljati tudi o všečnosti, moram zagotovo vsaj del posvetiti okusu. Okus navadno preprosto razložimo tako, da povemo, da je to tisto, kar v nas odloča/določa, ali nam je kaj všeč ali ne. Zanima me, ali imamo ljudje zares lasten okus za reči ali ga le povzemamo iz kolektivne zavesti o trenutnih trendih. Če je tako – kdo jih določa? Zakaj nam tako hitro ali pa slej kot prej postane všeč to, kar je trenutno modno?
#artopolispodkast
Projekt Artopolis sofinancirata Ministrstvo za...2021-02-0710 min
Artopolis PodkastRazredna asimilacija s pomočjo kamuflažeKaj pomeni, če je tajnica oblečena enako kot direktorjeva hči, o prenajdenosti McDonaldsovega pomfrija in kako sitemu človeku prodati umetnost?
Tomaž Apohal v svojem diplomskem delu Poblagovljenje ustvarjalnosti piše o tem, da »če delavec in njegov nadrejeni uživata v istem televizijskem programu […], če je tajnica oblečena enako atraktivno kot hčer njenega delodajalca, če vsi berejo enak časopis,« potem ne moremo razumeti te asimilacije kot izginjanje razredov, temveč zgolj kot »izjemen obseg potreb in zadovoljitev, ki služijo ohranitvi obstoječega sistema«.
Na prvi pogled se torej zdi, da če si tajnica s svojo pl...2021-01-3108 min
Artopolis PodkastSimbol in simbolizacijaPodročje naše raziskave je precej obširno, marsikateri del le-te smo zato zgolj orisali zavoljo vzpostavitve zadostne količine funkcionalnih kontekstov, ki bi dopuščali razvoj koherentnega toka misli. Primarni namen raziskave je bil ponuditi teorijo definicije pojma umetnosti in njegove ontološke narave delovanja — to smo prikazali preko razčlenitve subjekta na tri metagledalce, vzpostavitev semantične in recipročne dimenzije ter analize komunikacije.
Odgovor na vprašanje prepoznavanja um. del smo analizirali preko različnih že vzpostavljenih teorij in na koncu predložili naš argument — nezmožnost definicije pojava um. dela, ne zaradi nezmožnosti prepozna...2020-02-2619 minArtopolis PodkastFunkcije umetnostiV prejšnjih poglavjih smo naredili osnovno analizo vseh treh segmentov umetnosti: vprašanje gledalca, izdelovalca in produkta umetniškega dela. Sedaj pa bomo vse tri, pod imenovalcem umetnost postavili v simulacije. Na primerih, tako hipotetičnih kot historičnih, bomo analizirali različne funkcije, ki jih umetnost lahko opravlja. Za začetek pa je potrebno, da definiramo osnovno zasnovo, ki je za razumevanje področja, ki ga raziskujemo, izjemnega pomena — komunikacija.
Pojav komunikacije lahko (ironično) zelo preprosto umestimo v simulacijo, ki temelji na lingvističnih pravilih, preko katere je mogoče videti kontekst pojava, in s tem potrebe...2020-02-0716 minArtopolis PodkastUmetniško izražanje in umetnice oz. umetnikiKot uvod si oglejmo razliko med dvema pojmoma — umetnikom in umetniško produkcijo. Čeprav ob pojmu umetniška produkcija pomislimo na umetnika, ki nekaj (čemur lahko nadenemo imenovalec um. delo) producira, le-temu ni čisto tako. Umetniško produkcijo ustvarjajo tudi neumetniki; to postane očitno, če pogledamo pojav 20. stoletja — Art Brute ali Outsider Art.
Termin Art Brut, propagiran s strani slikarja Jeana Dubuffeta, je bil uporabljen za opis oblik um. izražanja izven ustaljenih meril takratnega um. sveta.
V to področje vključujemo dela avtističnih in drugih posameznikov, ki so med svojim razvojem razvili mentalno...2020-01-2415 minArtopolis PodkastAbsolutna ideologijaV tem delu predstavljamo pojav, podoben tistemu, ki ga Winnicott opisuje s pojmom tranzicijskega fenomena, in o katerem smo že spregovorili v tej seriji razmišljanj. [1] Sedaj bomo prikazali celotno razsežnost pojava v kontekstu um. dela (le-ta pa je splošno uporaben tudi v kontekstu vere) in preko njega izpeljali dodatno razčlenitev mehanizma projekcije, kot dopolnitev poglavja o metagledalcih.
Za lažjo predstavitev pojma absolutne ideologije bomo uporabili moč abstrakcije in mentalno zgradili sceno, v kateri se bo na koncu pojavil um. predmet. Tako pa moramo začeti z osnovnim gradnikom — posameznikom.
---
Send in a voice...2020-01-0622 minArtopolis PodkastUmetniško delo kot pojavV prejšnjem delu smo že načeli temo um. dela, vsaj v povezavi z gledalcem, in ugotovili, da je to edini funkcionalen način analize um. dela. Sedaj pa se bomo bolj poglobili v um delo kot pojav, v naši raziskavi pa seveda vzeli v zakup dognanja iz prejšnjih poglavij.
Um. delo lahko delimo na: 1.) fizično telo in 2.) metafizično telo. Metafizično telo je projekcija subjektovega jaza na objekt doživljanja, v našem primeru um. delo. Če samo za voljo tega poglavja ponovimo ugotovitev, je metafizično telo um. dela tisto, ki subjektu g...2019-12-2724 minArtopolis PodkastSpremenljivke v dialogu subjekta z umetniškim delomV tem delu bomo dognanja o subjektu postavili v kontekst družbe (družbeni subjekt kot množinski pojem) ter prikazali spremenljivke, ki vplivajo na razbiranje različnih um. del. Za začetek lahko razdelimo družbeni subjekt na 1.) širšo javnost in 2.) strokovno javnost.
Širša javnost je pasivni subjekt (lahko si ga predstavljamo v obliki potrošnika), ki sicer sodeluje v evalvaciji umetnosti, vendar le-to ne počne aktivno. To je moč videti v (pri nas sicer skoraj neobstoječem) zasebnem trgu umetnin, kjer sodelujejo večinoma posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o um. zgodovini, likovni teoriji...2019-12-0619 minArtopolis PodkastMetagledalci v umetnostiV prejšnjem delu smo razčlenili osnovne pojme, s katerimi bomo danes nadaljevali našo raziskavo subjekta v umetnosti in si bolj podrobneje ogledali razlike med metagledalci preko koncepta pripomočka in ovire.
Ideja, da svet razumemo kot skupek pomožnih in ovirajočih orodij, v sebi namreč nosi tudi globlje razumevanje, da ne obstaja razlikovanje med orodjem in orodjarjem oz. uporabnikom orodja.
Narava za srednjeveškega človeka ni bila mrtva gmota pojavov, temveč živo bitje, česar sestavni deli (kot so podnebje, favna in flora itd.) so bili prav tako živi. O tem govori obstoj arheti...2019-11-2919 minArtopolis PodkastUvod v definicijo pojma umetnostiČe bi moral predstaviti svojo želje za pisanje tega teksta, bi le-te najnatančnejše opisal kot etostopične (etos [ē̃thos ‛moralen značaj, značilen duh določenega kraja in časa’] + topos [tópos ‛kraj’]).
Misli in dognanja iz naloge so po mojih najboljših močeh tvorjena na meji med utopičnim in kaotičnim, med predpostavkami absolutnih odgovorov na bazična ontološka vprašanja in med popolnim kaosom fluidnega polja, ki ga želim raziskati.
Etostopične, ker verjamem da so določeni načini oz. pristopi boljši od drugih, vendar jim ne nadevam naziva non plus u...2019-11-0721 minArtopolis PodkastKomercialno zbiranje predmetovLjudje bodo vedno skušali izboljšati sami sebe. To je osnovna predpostavka ekonomije, ki implicira na to, da bodo ljudje vedno poskušali in se raje vzpenjali po socialni lestvici navzgor kot padali navzdol. V pričujočem podpoglavju me zanima, kako je s tem povezana umetnost.
Maslow je leta 1943 v svojem članku »Teorija človekove motivacije« človekove potrebe po piramidnem sistemu razdelil na osnovne oz. nižje (to so najpomembnejše potrebe za človekovo preživetje) in višje (potrebe po osebnostni rasti, socializaciji, znanju itd.).
Šele ko so zadovoljene človekove fiziološke potrebe, človek začuti potreb...2019-10-1711 minArtopolis PodkastO zbiranju in zbirateljstvuZbiranje predmetov je obstajalo že na prazgodovinski ravni in sklepamo lahko, da jih je bilo mogoče tudi razstaviti. Poznamo namreč kar nekaj zbirk iz prazgodovine, vendar le ugibamo njihov namen, saj jih lahko šele z današnjega vidika razumevanja zbirke in razstave skušamo osmisliti na tak način.
Prav tako lahko o estetski vrednosti, ki so jo predmeti imeli za takratnega imenika oz. gledalca, le ugibamo. Beti Žerovc [2] v knjigi Umetnost kuratorjev: vloga kuratorjev v sodobni umetnosti iz prvih večjih skupin predmetov, ki bi lahko bili prva zbirka, izpostavi dve.
Prva je nekakšna...2019-10-1009 minArtopolis PodkastVšečnost in kupljivostV času šolanja smo na naši Akademiji precej varni, saj o tem ne razmišljamo pretirano (kajti če bi, bi najverjetneje zelo hitro potegnili črto čez študij umetnosti in se bolje »prilagodili« družbi) vse tja do neke točke eksistencialne krize, ki navadno nastopi proti koncu študija. S to krizo iskanja mesta v svetu in družbi, krizo samoaktualizacije in vsakdanjega kruha (ter vseh konfliktov, ki nastanejo med tema pojmoma), se pogosto spopade vsak študent; če pa je to študent umetnosti, pa je zadeva sploh pereča, saj svet izven Akademije in umetnostnih krogov pogosto ni pretirano vzhičen nad tvojo...2019-10-0309 minArtopolis PodkastUmetnost kot komunikacijaČe si pogledamo pojem komunikacije oz. sporazumevanja, SSKJ slednjega definira kot izmenjavo, posredovanje misli in/ali informacij. Takšna razlaga pa je v resnici precej problematična.
Na prvi pogled je namreč samoumevno sklepati, da se v postopku komunikacije med dvema osebama informacija posreduje od ene osebe — preko jezika, ki je skupen obema — do druge; nekakšno zavijanje informacij v obliko, ki je sposobna potovati in prenašati določeno sporočilo, in pošiljanje teh paketkov informacij preko npr. pisane besede v mediju knjige ter na koncu odpiranje teh paketkov s strani drugega posameznika, ki jih na koncu tudi...2019-09-2719 minArtopolis PodkastUmetnost kot avtorsko delo?Kateri dejavniki vplivajo na prepoznavanje umetniškosti določenih premetov? Je to provenienca, ki nam pove, kje vse se je delo nahajalo in v primeru, da je prejšnji lastnik dela Muzej sodobne umetnost ali Moderna galerija, le-to delo naredi umetniško? Mogoče je to določena zbirateljica, katere okus je znan kot vrhunski in je delo, ker si ga je v določenem obdobju lastila prav ta zbirateljica, resnično postalo umetniško samo zaradi nje?
V vseh primerih lahko seveda najdemo določen kanček resnice, določen argument, ki naredi vse prej naštete oblike p...2019-09-1917 minArtopolis PodkastUmetniško izražanje in status umetnikaLepo pozdravljeni na Artopolisovem podcastu; oddaji o umetnosti za vse, ki ste profesionalno aktivni v svetu umetnosti oz. si to enkrat želite. Z vami sem Matej Tomažin, danes pa bomo govorili o statusu umetnika, razliko med dobro in slabo umetnostjo in japonski čajni ceremoniji Cha-no-yu.
💸Projekt Artopolis sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, in Evropska unija iz Kohezijskega in Evropskega sklada za regionalni razvoj.💸
---
Send in a voice message: https://anchor.fm/artopolis/message2019-09-1319 minArtopolis PodkastUmetnost in trgV Sloveniji umetniškega trga, kot ga poznajo v zahodnoevropskih državah in drugje po svetu, resnično ni, kar pa posledično precej otežuje vpogled v njegovo strukturo vsem nam, ki se z umetnostjo poklicno ukvarjamo oz. si to enkrat želimo početi.
To pa seveda ne pomeni, da trga pri nas ni. Mnogo ljudi kupuje umetnost — veliko o teh celo za ogromne, pet in več mestne vsote — in mnogo umetnikov in umetnic tudi precej uspešno prodaja svoja dela, tako v tujino kot doma.
Naš trga se samo močno razlikuje od večine drugih d...2019-09-0514 min